Deteljica letos v Švici

Strokovna ekskurzija Društva ekoloških pridelovalcev in predelovalcev

Martina Cigler, dipl. inž. agr.

Leto je okoli in že na lanskem nadvse zanimivem izletu z društvom Deteljica po južni Tirolski smo na t. i. vročem stolu na avtobusu po poti nazaj sklenili, da letos obiščemo ekološke kmetije v Švici..

Pot čez Nemčijo nas je velika večina prespala, napol v snu pa smo poslušali našo vodičko gospo Ivanko, ki je živahno pripovedovala o zgodovini grofa Ludvika Bavarskega. Prispeli smo v Švico, in sicer smo se potepali po vzhodnem delu te države v neposredni bližini Bodenskega jezera, kjer so rodovitna pokrajina in lično urejena mesteca. Za ta del Švice so značilne pogoste padavine, večina prebivalstva pa je nemško govoreča. Najprej smo se ustavili v kraju Kirchberg v vasici Albikon na ekološki kmetiji Marty, ki se ukvarja s proizvodnjo biološkega mleka in jajc. Mladi gospodar je povedal, da za liter mleka dobi okoli 85 rapov, kar je enako našim centom. Dejal je, da v primerjavi s konvencionalno prirejenim mlekom le-to dosega višjo ceno kot biološko mleko. Najnižja cena za mleko slabše kakovosti pri njih znaša 38 rapov.

Ogledali smo si hlev, ki pa ni narejen na način proste reje kot pri nas. Zanimivo je to, da lahko v združenju Bio Swiss živalim repe privezujejo in prav tako živino, torej nimajo tako strogih pravil, kot so pri slovenskih ekoloških smernicah. Smernice združenja Bio Swiss določajo le, da mora vsa pašna in ostala živina na prostem prebiti 180 dni v letu, v pašni sezoni pozimi pa 28 dni v izpustu. Kravam ne smejo odstraniti rogov.

Na posestvu redijo govedo rjave oz. sive barve, ki je kombinirano mlečno-mesne pasme. Kosijo 4–5-krat letno, uporabljajo sistem čredink. Travnike gnojijo predvsem s kokošjim gnojem in gnojevko, ki ju zmešajo in injicirajo v tla približno 20 m³/ha. 27 t kokošjega gnoja pa oddajajo na druge kmetije, ker ga je za njihovo posestvo preveč. Dognojujejo s kalijem ter gnojilom PRP, ki ga dodajo v količini 1,5 t letno, zmešanega z gnojevko ter kameno moko. Travniki, ki jih kosijo, so naravno antropogeno nesejano travinje. Seno sušijo tako, da travo pokosijo in pustijo ležati ter jo čez dva dni obrnejo, da gre čim manj delcev rastlin v nič. Potem seno v skednju še dodatno zračijo. Dodam naj še, da je gospodar povedal, da z zaplevelostjo travnikov nima problemov, k čemur pripomore pogosta paša. Obremenitev z živino znaša pri njih 2,1 GVŽ/ha. Živino krmijo z briketi iz celih rastlin koruze, ki mora biti vzgojena na biološki način. Na posestvu redijo okoli 200-jato kokoši nesnic, ki nesejo jajca z belo lupino. Za kokoši v izpustu je poskrbljeno tudi glede senčne zaščite, in sicer imajo v izpustih postavljene nekakšne senčne predore.

Njihove smernice določajo tudi 15 ekoloških otočkov za različne divje živalske vrste in žuželke. Jajca prodajajo po sistemu zaupanja in prav takšen način uporabljajo tudi turistične kmetije in slaščičarne. Jajca po razredih dosegajo ceno od 35 do 65 rapov. Ko jih poberejo in razvrstijo po razredih, postavijo poleg kartonov z jajci kanglico za denar. Gospodar pravi, da z nepoštenjem nimajo problemov. Kokoši menjajo na 52-dnevnih izmenah.

Naslednja naša postojanka je bila bio-sirarna Berghof v območju Kantone Sean Dahlen. V tej sirarni odkupujejo in predelujejo bio-mleko, in sicer iz njega delajo jogurte, maslo, skuto in mlade in starane sire. Letno tako odkupijo 1.200.000 l mleka, ki jim prinese okoli 1.500.000 frankov prihodka z minimalnimi davčnimi obremenitvami. Posebnost sirarne je pridelava mladih sirov z različnimi dodatki, kot so npr. zelišča, alpsko cvetje, česen, paprika v prahu, poper ter konoplja. Zanimivo je, da je v Švici fizičnim osebam dovoljeno posedovati po tri sadike prave konoplje, ki vsebuje THC, za lastno porabo.

Veselo smo degustirali mladi in starani sir in že smo šli proti za ta dan zadnjemu posestvu, in sicer smo se ustavili na zeliščarskem posestvu Alberta Vogla, ki je bil svetovno znan zeliščar in zdravilec. Ogledali smo si testne gredice z zelišči, pogledali kratek film o nastajanju posestva ter obiskali njihovo trgovinico. Naslednji dan smo se odpravili v Avstrijo, saj je tam prenočevanje cenejše kot v Švici. Pot nas je zanesla na sadjarsko biološko kmetijo Renner, ki se ukvarja z vzgojo jagodnih sadik, pridelavo jagod in jagodičevja ter vzgojo jabolk. Renner je dejal, da imajo padavinsko bogata poletja. Imajo 7 ha površin, od tega 1,5 ha jabolk, 30 arov jagod in 20 arov malin, okoli 15 arov površin, na katerih gojijo zelenjavo, in 40 arov površin za vzgojo jagodnih sadik. Za delovno moč imajo sezonskega delavca in za obiranje jagod do 10 žensk iz okolice.

Ogledali smo si še kneževino Liechtenstein. Bili smo očarani nad gradom. V bližini Innsbrucka v Avstriji smo se ustavili na zelenjadarsko-živinorejski kmetiji, kjer so nam postregli kosilo v prisotnosti krav, kar je v teh krajih prava modna muha. Na kmetiji imajo tudi trgovinico, v kateri ponujajo svoje in bio-pridelke ostalih kmetov. Ogledali smo si rastlinjake z zelenjavo ter vzgojo solate. Na kmetiji pridelujejo 3–4 ha zelenjave, 4 ha ostalih poljščin in imajo zelene površine, ki predstavljajo skupno 34 ha vseh obdelovalnih površin.

Po poti domov smo imeli vroči stol z vtisi in prav vsi smo si bili edini, da imamo v Sloveniji enake možnosti kot Švicarji, le država bi morala imeti bolj posluh za kmete in za vse, ki se trudijo preživeti. Tako smo preglasovali Francijo in se odločili, da se bomo naslednje leto potepali po Sloveniji; kam nas bo zanesla pot, pa boste tako izvedeli. Pa še glasbo so nam obljubili mladi energični fantje. Kdo ve, ali niso mogoče kandidati za strani koledarja našega društva Deteljica ...

Več slik na facebook strani EKODETELJICA